DAICLAPS CELLINA

2.6.2002 - 6.7.2012

Naše Celline ni več. Poslovila se je na vroč julijski dan. Tistega dne jo vročina ni motila, kot da si je želela še zadnjič videti in čutiti sonce. Odšla je potem, ko nas je tri dni prej opozorila, da z nami ne more na sprehod, katerega se je vsak dan zelo veselila. Imela je vse tiste čudovite lastnosti, ki si jih lahko samo želimo od prijaznega družinskega psa. Našima vnukoma, Žanu in Tajdi je izkazovala naklonjenost na vsakem koraku, saj sta rasla z njo, še kot dojenčka ju je spremljala ob vozičku. Svobodno se je sprehajala po dvorišču. Bila je poslušna in vdana. Povodca zanjo nismo uporabljali. Ko smo se pogovarjali z njo, nam je zrla v oči, kot bi nam brala misli.

Bila je odlična mama svojim otrokom in babica svojim vnukom. Cellina je svoji hčerki Blue Berry pomagala pri negi in ljubkovanju številnega naraščaja. Svoj odličen karakter je prenesla na vse svoje otroke. To vsak dan znova odkrivamo v njenem sinu Adisu in hčerki Blue Berry ter številnih njenih potomcih, katere obiskujemo in se skupaj z njihovimi lastniki veselimo.

Ko se je Cellina še zdrava veselo podila po dvorišču za Žanom in Tajdo, je naša takrat osemletna vnukinja napisala pesmico o naših kužkih. Eno kitico je posvetila tudi Cellini; glasi se:

Cellina je mama fina,

veliko otrok ima,

pridna kot čebela je

Evropo osvojila že.

Kdor je našo Cellino poznal, videl njen mili pogled, tega je osvojila. Nas je osvojila in osrečila. Ob slovesu so nam tekle bridke solze. Cellina, hvala ti za vse lepe trenutke, za čudovitih deset let. Vedno boš v naših srcih.


RODOVNIK

RTG IZVID